ORIS NASTANKA IN RAZVOJA POVEZOVANJA GASILSTVA NA OBMOČJU DELOVANJA GASILSKE ZVEZE BLED – BOHINJ

Organiziranost gasilstva na Gorenjskem se lahko pohvali z bogato tradicijo. Razvoj gasilerije se je pričel predvsem v krajih, kjer se je razvijalo fužinarstvo, Koncem devetnajstega stoletja pa se je spričo požarne ogroženosti mestnih središč in strnjenosti predvsem lesenih objektov na podeželju, pričelo z gasilsko dejavnostjo tudi tamkaj. Prenekateri zapisi kronik nam pričajo o žalostnih zgodbah pogorelih mest, vasi, pa tudi gozdovom ni bilo prizanešeno. Dogajale so se naravne katastrofe in razne ostale nesreče, pri katerih so organizirani gasilci vedno prvi požrtvovalno pristopili na pomoč. Žal so mnogokrat za njihov nastanek morale botrovati pogubne ognjene stihije. Vseskozi pa so gasilci poleg svoje primarne dejavnosti, pomagati bližnjemu v nesreči, imeli pomembno vlogo na kulturno prosvetnem, kakor tudi družabnem področju.

V Ljubljani je bila leta 1900 ustanovljena Deželna gasilska zveza, v kateri sta sodelovala tudi Ivan Rus iz PGD Bled in Jakob Jan iz Podhoma, (takrat PGD Gorje). Pred drugo svetovno vojno je obstajala Sreska gasilska župa , s sedežem v Radovljici. Po drugi svetovni vojni je bila osnovana Okrajna gasilska zveza. Leta 1947 je bil sprejet zakon o prostovoljnem gasilstvu. Z združitvijo okrajev Radovljica in Jesenice je bila formirana Okrajna gasilska zveza Radovljica, s sedežem na Jesenicah. Leta 1949 je bila v Ljubljani ustanovljena Gasilska zveza Ljudske republike Slovenije. Z reorganizacijo uprave okrajev in občin, je bila leta 1955 izvedena tudi reorganizacija gasilskih zvez. Za območje Gorenjske je bila formirana Okrajna gasilska zveza Kranj, ter občinske gasilske zveze, med njimi tudi Občinska gasilska zveza Bled in Občinska gasilska zveza Bohinj.

Občinska gasilska zveza Bled, s sedežem na Bledu je bila ustanovljena 27. 3. 1955. Za predsednika je bil izvoljen Matija Klinar, PGD Podhom, za poveljnika pa Viktor Pogačar PGD Bled. Z desetimi društvi je zveza teritorialno pokrivala občino, razdeljeno na tri požarne sektorje. Leta 1956 je imela zveza 339 operativnih članov in članic, 40 mladincev in 82 pionirjev. Društva so bila takrat opremljena z enim orodnim avtomobilom, 12 motornimi brizgalnami, 12 ročnimi prevoznimi ali prenosnimi brizgalnami, 350 m B in 2280 m C cevmi.

Prioritetne naloge gasilske zveze so bile preskrba s požarno vodo, gradnja požarnih bazenov, orodišč po vaseh in zaselkih, društva so obnavljala in gradila gasilske domove, popolnjevala orodišča z novo opremo. Organizirani so bili izobraževalni tečaji, vršila so se usposabljanja. Postavljena je bila kategorizacija društev in sicer A – PGD Bled, B – PGD Gorje, PGD Ribno in PGD Bohinjska Bela, v kategorijo C pa so spadala ostala PGD. Kadrovska struktura je bila sledeča: 6 častnikov, 62 podčastnikov, 192 izprašanih gasilcev in 44 strojnikov. Na podlagi ocenjevanj društev so se med društva delila finančna sredstva.

Občinska gasilska zveza Bohinj je bila, prav tako po nalogu Okrajne gasilske zveze Kranj, ustanovljena 27. 3. 1955. Za predsednika je bil izvoljen Janez Rozman, poveljnik pa je bil Franc Lagonder, kmalu ga je zamenjal Alojz Bolčina. Gasilska zveza Bohinj je zaobsegala celotno območje Bohinja, ki ima častitljivo gasilsko tradicijo, saj je bila prva požarna bramba na območju tako imenovane zgornje Gorenjske prav leta 1882 formirana požarna bramba Zoisovih fužin v Bohinjski Bistrici.

Gasilska zveza Bohinj je skozi ves čas delovanja skrbela za zadostno opremlenost društev ter za usposabljanje gasilskega kadra. Člani društev so se, tako kot člani društev ostalih gasilskih zvez, udeleževali gasilskih tekmovanj. Izvajali pa so se tudi vsakoletni gasilski pregledi s točkovanji društev, kar je vplivalo pri finančni dotaciji le teh.

Z organizacijo družbeno politične uprave v letu 1961 je prišlo do združitev občin in okrajev. Omenjenega leta se je z združitvijo Občinskih gasilskih zvez Bleda, Bohinja in Radovljice formirala novoustanovljena Gasilska zveza Radovljica, ki je obsegala teritorialno območje takratne občine Radovljica (današnjih občin Bled, Bohinj in Radovljica). V začetku se je zveza povezovala v Okrajno gasilsko zvezo v Ljubljani, po letu 1965 pa se je z ukinitvijo okrajev vključila v Gasilsko zvezo Slovenije. Prvi predsednik Gasilske zveze Radovljica je bil Matija Klinar, PGD Podhom, poveljnik pa Viktor Pogačar, PGD Bled.

Namen zveze je bil združevanje in koordinacija vseh 32 prostovoljnih in 5 industrijskih gasilskih društev. V okviru gasilske zveze je pričel delovati tudi gasilski servis. Ob 30–letnici delovanja, leta 1985 je bilo pod okriljem Gasilske zveze Radovljica skupno 2.705 gasilcev. Ob 40-letnici Gasilske zveze Radovljica je le ta združevala 34 prostovoljnih teritorialnih gasilskih društev in štiri industrijska gasilska društva, ki so bila razdeljena teritorialno, po občinah. V občini Bled je delovalo 10 teritorialnih in eno industrijsko gasilsko društvo, v občini Bohinj 11 teritorialnih in eno industrijsko gasilsko društvo, v občini Radovljica pa 13 teritorialnih in dvoje industrijskih gasilskih društev. Gasilska zveza je opravljala strokovno tehnične naloge na področju organizacije, operative in požarne varnosti,ter administrativne in ostale naloge na področju gasilstva. Vseskozi se je velik namen posvečal strokovnemu izobraževanju, izobraževanju mladih, gasilskim tekmovanjem, tehničnemu opremljanju društev, preventivni dejavnosti in vse bolj tudi gasilski dediščini. Uspehi so se med drugim odražali v številnih priznanjih.

Od 20. 3. 1998 je Gasilska zveza Radovljica po razdružitvi (ustanovljena je bila GZ občine Radovljica), združevala prostovoljna in industrijska gasilska društva občin Bleda in Bohinja. Delovanje zveze je bilo dejavno in uspešno, saj smo poleg svojih rednih dejavnosti maja leta 2003 organizirali in izpeljali 14. kongres Gasilske zveze Slovenije, v polnem teku pa so priprave na 16. mednarodno srečanje gasilcev, ki ga Bled gosti že drugič.

Zahvala gre vsem gasilcem zveze, ter vodstvom, skupaj s članstvom vseh prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev, za uspešno delo gasilske zveze na področju požarnega varstva. K temu pa so v vseh obdobjih njenega delovanja nedvomno veliko pripomogli posamezniki, simpatizerji gasilstva in organizacije, ki so z osebnim delom in materialno podporo podpirala prizadevanja za razvoj gasilstva in s tem posledično zagotavljala večjo požarno varnost, kar je vseskozi naš skupni namen.