PGD BOHINJSKA BISTRICA

Leta 1882 so ognjeni zublji v fužinah Kranjske industrijske družbe (KID) v Bohinjski Bistrici uničili lopo za oglje, tako imenovani kolpern. Še istega leta so ustanovili požarno brambo. Dve leti pozneje (leta 1884) so požarno brambo v Bohinjski Bistrici tudi formalno potrdili s pravili delovanja, z ustanovnim občnim zborom in vanjo vključili vaščane.

Malo je znano, da je v Bohinju začela delovati tudi ena izmed najstarejših godb na Slovenskem. V Bohinju so se kovači in delavci Kranjske industrijske družbe navdušili nad igranjem glasbil, za kar ima zasluge Nikolaj Bernard. Leta 1874 so začeli vaditi in ustanovili prvo godbo, ki jo je vodil Bernard. Število godbenikov je le počasi raslo, predvsem zato, ker so morali sami kupovati glasbila. Z ustanovitvijo požarne brambe v Bohinjski Bistrici je tudi godba prešla pod okrilje gasilcev.

Leta 1890 je požar uničil fužine v Bohinjski Bistrici, bohinjski fužinarji, ki niso več našli dela v domačem kraju, so morali s trebuhom za kruhom na Jesenice, kjer se je takrat začela širiti industrija. Tako kot pri organiziranosti požarne brambe se je tudi godba postopoma preselila na Jesenice. Kljub temu so godbeniki, ki so si delo našli v Bohinju, še vedno delovali, vendar v številčno manjšem obsegu. Zadnja slika gasilske godbe iz Bohinjske Bistrice je nastala ob 30-letnici gasilskega društva v letu 1912. Zdaj Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora leto ustanovitve obeležuje prav z začetkom v Bohinjski Bistrici. Enako ima korenine v Bohinju tudi poklicna gasilska enota GARS Jesenice.

Prvi prapor je društvo razvilo leta 1907 ob svoji 25-letnici. Ob tej priložnosti so dali skovati tudi društvene kolajne.
PGD Bohinjska Bistrica je najstarejše gasilsko društvo v GZ Bled-Bohinj in eno izmed starejših na Gorenjskem. O bogatem delovanju je izdana kronika, dostopna po knjižnicah v Sloveniji, kjer je delovanje podrobneje predstavljeno.

Požarni okoliš društva
PGD Bohinjska Bistrica opravlja svoje naloge kot obvezna lokalna javna služba. Ima status osrednje gasilske enote v občini Bohinj na območju 333,7 km² in spada v III. kategorijo. Teritorialno pokriva območja Bohinjske Bistrice, Raven v Bohinju, Ribčevega Laza in Ukanca.

Gasilska enota širšega pomena (GEŠP)
Že v letu 2007 je s spremembo Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč društvo dobilo pooblastilo za opravljanje nalog širšega pomena v daljšem železniškem predoru Bohinjska Bistrica–Podbrdo. Na podlagi analize časovne pokritosti Uprave RS za zaščito in reševanje je decembra 2015 društvo dobilo še pooblastilo za reševanje v cestnem prometu.

Prostori
Gasilsko društvo ima gasilski dom s 4 garažami. Zaradi prostorske stiske ima v bližini železniške postaje v najemu še dodatne prostore, v katerih je shranjena dodatna oprema. Poleg navedenega razpolaga z lastnim vadbenim poligonom, kjer so postavljene različne vadbene točke, ki omogočajo vaje notranjih napadov, spustni stolp za vrvno tehniko in reševanje z višin, globlji jašek za reševanje iz globin, ruševine za reševanje ob potresu ipd.

Vozni park:
• gasilsko vozilo za prevoz moštva
• gasilsko vozilo s cisterno – GVC-1
• gasilsko vozilo s cisterno – GVC-2
• hitro tehnično reševalno vozilo
• gasilsko tovorno vozilo z dvigalom
• prikolica s prenosno motorno brizgalno
• prikolica z gasilsko-reševalnim čolnom

Poleg nesreč doma se društvo odziva na pomoč drugje po Sloveniji in v tujini. V zadnjem času so tako pomagal v Črnomlju, ki ga je neurje s točo prizadelo leta 2018, v Kranju pri odpravljanju posledic vetroloma leta 2020, gasili so požar na Potoški gori in Krasu leta 2022 ter posredovali ob poplavah v Škofji Loki in Podbrdu leta 2023. Zbirali so tudi humanitarno pomoč ob močnih poplavah v Srbiji ter Bosni in Hercegovini leta 2014 ter ob močnem potresu na Hrvaškem leta 2020.