Ogenj, človekov prijatelj, je v zgodovini človeštva igral pomembno vlogo pri razvoju in napredku, a hkrati je v svojem nenadzorovanem obsegu povzročil veliko trpljenja. Požar, ki ga preprosti ljudje imenujemo šiba božja in v prispodobi rdeči petelin, je v preteklosti uničeval vasi, večja naselja, gradove in cela mesta. O varovanju, reševanju ter boju z uničujočimi ognjenimi zublji je malo znanega, razen iz novejše zgodovine, čeprav vemo, da so požari uničili mnoga mesta, utrjena naselja ter velike naravne površine in gozdove.
Gasilska zveza Bled-Bohinj s svojim delom pokriva območje občin Bled, Bohinj in Gorje.
Bled: 72,3 km², 8.157 občanov
Bohinj: 333 km², 5.275 občanov
Gorje: 116 km², 2.744 občanov
Podatki: Statistični urad RS na dan 1. 1. 2024
Občinska gasilska zveza Bled, s sedežem na Bledu, je bila ustanovljena 27. marca 1955. Sprva je pokrivala celotno občino, v kateri je delovalo 10 gasilskih društev, razdeljenih v 3 požarne sektorje. Leta 1956 je zveza štela 339 operativnih članov in članic, 40 mladincev in 82 pionirjev. Opremljenost društev je vključevala orodni avtomobil, 12 motornih brizgaln, 12 ročnih prevoznih ali prenosnih brizgaln ter 350 metrov B- in 2.280 metrov C-cevi.
V prvih letih delovanja gasilstva na Gorenjskem je bila ustanovljena Okrajna gasilska zveza Kranj, pod katero sta delovali tudi Občinska gasilska zveza Bled in Občinska gasilska zveza Bohinj.
Med glavnimi nalogami gasilske zveze sta bili zagotavljanje požarne vode, gradnja požarnih bazenov ter orodišč po vaseh in zaselkih. Društva so obnavljala in gradila gasilske domove ter dopolnjevala opremo. Organizacijsko so izvajali izobraževalne tečaje in usposabljanja, društva pa so bila razdeljena v kategorije: A (PGD Bled), B (PGD Gorje, PGD Ribno in PGD Bohinjska Bela), v kategorijo C pa so spadala preostala društva. Po ocenah društev so se nato delila finančna sredstva.
Občinska gasilska zveza Bohinj je bila prav tako ustanovljena 27. marca 1955 na pobudo Okrajne gasilske zveze Kranj. Prvi predsednik je bil Janez Rozman, poveljnik pa Franc Lagonder, ki ga je pozneje nadomestil Alojz Bolčina. Zveza je pokrivala celotno območje Bohinja, kjer gasilstvo sega daleč v zgodovino, saj je v Bohinjski Bistrici že leta 1882 delovala prva požarna bramba Zoisovih fužin.
Tudi Gasilska zveza Bohinj je skrbela za opremljenost društev in usposabljanje gasilcev. Njihovi člani so se redno udeleževali gasilskih tekmovanj, organizirani pa so bili tudi letni pregledi društev, ki so vplivali na razporeditev finančnih sredstev. Tudi vse preostale dejavnosti so se točkovale v skladu s sprejetim pravilnikom in so bile na koncu leta merilo za razdelitev finančnih sredstev gasilskim društvom iz proračuna vseh treh občin. Takšen način obračunavanja imamo še zdaj.
Leta 1961 so se zaradi reorganizacije družbeno-politične uprave združile občine in okraji. Posledično so se občinske gasilske zveze Bled, Bohinj in Radovljica združile v Gasilsko zvezo Radovljica, ki je pokrivala novo občino Radovljica v obsegu takratnih občin Bled, Bohinj in Radovljica. Najprej je delovala v okviru Okrajne gasilske zveze Ljubljana, od leta 1965 pa se je po ukinitvi okrajev vključila v Gasilsko zvezo Slovenije. Prvi predsednik zveze je bil Matija Klinar iz PGD Podhom, poveljnik pa Viktor Pogačar iz PGD Bled.
Glavni cilj zveze je bilo povezovanje in usklajevanje dela 32 prostovoljnih in 5 industrijskih gasilskih društev. Ustanovljen je bil tudi gasilski servis.
Ob 30-letnici delovanja leta 1985 je bilo v Gasilski zvezi Radovljica skupno 2.705 gasilcev. Ob 40-letnici je zveza vključevala 34 prostovoljnih teritorialnih in 4 industrijska gasilska društva, razdeljenih po občinah. V občini Bled je delovalo 10 teritorialnih in eno industrijsko društvo, v občini Bohinj 11 teritorialnih in eno industrijsko, v občini Radovljica pa 13 teritorialnih in dve industrijski društvi.
Povzeto po Derlink, J. 2015. Gorenjska v boju s plameni. Kranj: Gasilska zveza Gorenjske.
Leta 1998 pa so se gasilska društva občine Radovljica odločila ustanoviti svojo gasilsko zvezo, ki se je imenovala Gasilska zveza občine Radovljica. Občinska gasilska zveza Radovljica pa se je preimenovala v Gasilsko zvezo Bled-Bohinj.
GZ Bled-Bohinj skrbi za strokovno-tehnične naloge na področju organizacije, operative in požarne varnosti, hkrati pa opravlja administrativne in druge naloge v okviru gasilstva. Poseben poudarek je namenjen strokovnemu izobraževanju, usposabljanju mladih, gasilskim tekmovanjem ter preventivni dejavnosti. Pomembno vlogo z leti pridobiva tudi ohranjanje gasilske dediščine, kar se kaže s prejetimi priznanji in dosežnimi uspehi.
Z novimi nalogami smo postali nosilci nalog s področja sil zaščite in reševanja. Te naloge so pomembne za zaščito in reševanje ljudi in premoženja in so zelo odgovorna naloga za gasilce, ki so edina sila v državi, ki se s svojo množičnostjo lahko spopade z večjimi nesrečami. Izkušnje iz preteklih nesreč pa potrjuje dejstvo, da smo tudi edina organizacija, ki ji zaupa večina Slovencev. Na to zaupanje smo gasilci lahko ponosni. Ta povezanost s prebivalci in njihovo zaupanje v našo pomoč je obveza in naloga, da še naprej, kljub raznim težavam, skrbimo za nenehni strokovni in tehnični razvoj naših društev. Pojavlja se vse več naravnih nesreč in požarov v naravnem okolju, kot tudi čedalje večja nevarnost ekoloških nesreč, ki od nas gasilcev zahtevajo zelo strokovna znanja in opremo. Ustrezno število prostovoljnih gasilskih društev s strokovno usposobljenimi gasilci, povezanimi v gasilske zveze in preko njih v Gasilsko zvezo Slovenije, je lahko kos vsem požarnim in naravnim ter ekološkim nesrečam. To ugotovitev potrjujejo velike naravne nesreče ter večji požari v naravnem okolju, ki smo se jim s skupnimi močmi uspešno zoperstavili v preteklem obdobju.
Leto 2023 je bilo za vse gasilke in gasilce pomembno, saj je bilo volilno leto tako v prostovoljnih gasilskih društvih, gasilskih zvezah, gasilskih regijah, kot tudi v Gasilski zvezi Slovenije.
V letu 2023 se je tako tudi za GZ Bled-Bohinj začelo novo mandatno obdobje 2023–2028.
Znak pripadnosti gasilske zveze Bled-Bohinj
GZ povezuje tri občine: Bled, Bohinj in Gorje. V njenem znaku pripadnosti so tako zajeti trije grbi, ki pripadajo navedenim občinam, vsak izmed njih prikazuje svojo zgodbo z najbolj prepoznavnimi elementi svojega območja delovanja.
Grb Občine Bohinj je v obliki ščita, na katerem je ponazorjena razpoznavna podoba Bohinja, in sicer Bohinjsko jezero skupaj s cerkvijo Sv. Janeza ter mostom.
Na grbu Občine Bled na ščitu prepoznamo Blejski otok z romansko cerkvico Marijinega vnebovzetja. Na desni strani je na pečini Blejski grad, na spodnjem delu pa leži Blejsko jezero.
Grb Občine Gorje je prav tako izrisan na obliki ščita. Na njem opazimo reko Radovno, tri smreke pomenijo gozdne površine Pokljuke, doline Radovne in Mežakle, zvonec pa predstavlja razvoj lončarstva.
Znak pripadnosti smo izdelali letos v sklopu obeležitve 70. obletnice GZ.
